Vrednotenje učinka in rezultatov šolskega preventivnega programa »Izštekani«
Stanje pred začetkom izvajanja programa
V pilotski fazi izvedbe šolskega preventivnega programa »Izštekani« je sodelovalo 48 slovenskih osnovnih šol (26 intervencijskih in 22 kontrolnih). Vendar pa so se 4 šole iz intervencijske skupine odločile, da ne bodo sodelovale pri vrednotenju učinkov. Tako je bilo v vrednotenje učinkov programa v šolskem letu 2010/2011 zajeto 2.937 učencev iz 44 šol oziroma 155 razredov.
Med učenci, ki so sodelovali v raziskavi, je bilo 49,3% fantov. 27,5% jih je bilo starih 12 let, 50,4% 13 let in 21,5% 14 let. 66,6% učencev je živelo z obema staršema, 83,6% jih ima brate in sestre. 98,0% učencev je poročalo o tem, da imajo v družini en avtomobil. Delež učencev, ki imajo doma vsaj en računalnik, pa je bil 99,0%.
Na splošno je 17,9% učencev navedlo, da so pokadili vsaj eno cigareto v svojem življenju, in samo 2,8% učencev je navedlo, da so pokadili vsaj eno cigareto v zadnjih 30 dneh. Okoli 59% učencev je poročalo o tem, da so že pili alkohol, v zadnjih 30 dneh pa je alkohol pilo 26% učencev. 15% odstotkov učencev je bilo v življenju opitih vsaj enkrat, medtem ko je bilo v zadnjih 30 dneh opitih 4,3% učencev. Približno 2% učencev je že kadilo marihuano vsaj enkrat v življenju, 0,5% učencev pa je kadilo marihuano v zadnjih 30 dneh. Manj kot 1% učencev je vsaj enkrat v življenju uporabljalo druge prepovedane droge, medtem ko je v zadnjih 30 dneh prepovedane droge uporabljalo 0,3% učenca.
Kar zadeva namero učencev glede uporabe alkohola in drugih drog v enem letu od izpolnjevanja vprašalnikov (začetno stanje), je 8,0% anketiranih učencev izjavilo, da nameravajo v naslednjem letu kaditi cigarete, 31,7% učencev je nameravalo piti alkoholne pijače, 10,5% se jih je nameravalo opiti, 2,0% kaditi marihuano in 1,4 % uporabiti druge prepovedane droge.
82% učencev je izjavilo, da bodo imeli težave s starši, če bodo kadili cigarete, 72% učencev pa je izjavilo, da lahko zaradi kajenja postanejo zasvojeni. Nekaj učencev je izjavilo, da ima lahko kajenje pozitivne učinke na njihovo življenje.
Zaznavanje negativnih posledic pitja alkoholnih pijač pri učencih se na splošno zdi visoko, vendar je le manjši delež učencev (62%) izjavilo, da lahko postaneš zasvojen z alkoholom. Uživanje alkohola učenci zaznavajo kot obliko tveganega vedenja, zaradi katerega imajo lahko težave s starši, v šoli, s policijo, denarjem (npr. dolgovi) in izgubo oziroma iskanjem delovnega mesta. Le nekaj učencev je izjavilo, da ima lahko pitje alkohola pozitivne posledice, toda 34% učencev je bilo mnenja, da se bodo bolje zabavali, če bodo pili.
Velik delež učencev je mnenja, da je uporaba marihuane povezana s »slabimi« posledicami, vendar pa je bil delež učencev, ki so mnenja, da uporaba marihuane prinaša pozitivne posledice (sprostitev in dejstvo, da lažje pozabiš na težave), višji v primerjavi z alkoholom in tobakom, in sicer je bilo takšnega mnenja kar 38% učencev.
Učinkovitost programa pri zmanjševanju uporabe tobaka, alkohola in drugih drog
Za oceno učinkovitosti programa »Izštekani« pri zmanjševanju kajenja, pitja alkohola, opitosti ter uporabe marihuane smo uporabili ujemajoče vprašalnike iz posnetka stanja ter v obeh naslednjih fazah (štiri mesece po izvedbi programa ter eno leto po izvedbi programa). Končni vzorec prve faze vrednotenja, ki smo ga lahko primerjali z začetnim stanjem (pred začetkom izvedbe programa), je obsegal 2,218 učencev, kar pomeni 75.5% vseh sodelujočih v prvi fazi izpolnjevanja vprašalnikov.
Preliminarni rezultati vrednotenja kažejo zelo dobro učinkovitost programa v intervencijskih šolah v primerjavi s kontrolnimi. Primerjava je bila torej izvedena na podlagi začetnega stanja in vrednotenja, ki je bilo izvedeno štiri mesece po izvedbi programa v intervencijskih šolah. Kot je razvidno iz rezultatov, je pri učencih, ki so bili vključeni v izvajanje programa (intervencijska skupina) v primerjavi s kontrolno, opazna zmanjšana uporaba cigaret, zmanjšano občasno pitje alkohola, redno pitje alkohola in opijanje ter zmanjšana uporaba konoplje in drugih prepovedanih drog.
Glede razširjenosti (prevalence) kajenja cigaret v zadnjih 30 dneh je pri kontrolni skupini prišlo do 3,7 % odstotnega porasta (z 2,5 na 6,2 %), pri intervencijski pa zgolj za 0,9 % (z 2,9 na 3,8 %). Pri razširjenosti pitja alkohola v zadnjih 30 dneh študija beleži najboljše rezultate, saj je prišlo pri intervencijski skupini do občutnega padca za 6,7 % (s 25,1 na 18,4 %), medtem ko je prišlo pri kontrolni skupini do porasta za 8,3 % (s 27,7 na 36,0 %). Čeprav je tudi pri rednem pitju alkohola prišlo v intervencijski skupini do zmanjšanja (0,2 %), pri kontrolni pa do porasta (0,6 %), razlike niso tako občutne. Pri opitosti v zadnjih 30 dneh je ponovno prišlo do občutne razlike med intervencijsko in kontrolno skupino, saj pri kontrolni skupini praktično ni prišlo do sprememb (porast za 0,1 % s 4,5 na 4,6 %), pri intervencijski pa do zmanjšanja za 1 % (s 3,8 % na 2,8 %). Pri uporabi kanabisa ni prišlo do pomembnih razlik med obema skupinama, pa tudi sicer je bila uporaba te droge izredno nizka pri vseh anketiranih osnovnošolcih. Tudi pri drugih prepovedanih drogah so bile razlike in deleži zelo majhni.
Če te podatke primerjamo z začetnim stanjem tudi z vidika napovedi otrok po uporabi alkohola, tobaka in drugih drog v prihodnje, lahko ugotovimo, da je program »Izštekani« bistveno zmanjšal dejansko uporabo v intervencijski skupini glede na lastne napovedi otrok. Dejanska uporaba je bila tudi v kontrolni skupini nekoliko nižja od napovedi, vendar ne tako občutno nižja kot v intervencijski skupini. Zlasti so opazne razlike pri kajenju tobaka (napoved 8 %, dejansko 3,8 %), pitju alkohola (napoved 31,7 %, dejansko 18,4 %) in opitosti od alkohola (napoved 10,5 %, dejansko 2,8 %).